Generalni sekretar Sveta Evrope Alain Berset je v uradni izjavi opozoril, da razmere v Venezueli predstavljajo trenutek globoke negotovosti tako za tamkajšnje prebivalstvo kot za mednarodno stabilnost in varnost. Odziv organizacije prihaja po poročilih, da so ameriške oblasti pridržale venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in ga prepeljale v pripor v New Yorku. Ta dogodek je sprožil val odzivov v mednarodni diplomaciji, saj se institucije spopadajo z nepredvidenimi posledicami za regionalni mir. Berset je poudaril, da poročila iz Venezuele označujejo kritično točko, ki bi lahko resno ogrozila mednarodni pravni red. Svet Evrope, ki se primarno osredotoča na človekove pravice in vladavino prava, dogajanje spremlja z zaskrbljenostjo glede prihodnjega političnega razvoja v regiji. Čeprav so podrobnosti o samem postopku ameriških oblasti še predmet preverjanja, so posledice za varnostno arhitekturo že opazne na globalni ravni.

V Italiji so aretirali nekdanjega senatorja iz Udmurtije, Viktorja Horosavceva, ki je v Rusiji obtožen goljufije. Italijansko sodišče ga je kmalu zatem izpustilo. Horosavcev je bil aretiran na podlagi mednarodne tiralice, vendar je sodišče v Milanu zavrnilo zahtevo za pripor. Odvetniki so trdili, da pravno sodelovanje z Moskvo ni mogoče, ker je Rusija izstopila iz Sveta Evrope in prekinila sodelovanje v ustreznih sporazumih.

Platforma Sveta Evrope za promocijo zaščite novinarstva in varnosti novinarjev je letos zabeležila 59 primerov ogrožanja varnosti novinarjev na Zahodnem Balkanu. Največ primerov, kar 33, so zabeležili v Srbiji, poroča Neodvisno združenje novinarjev Srbije (NUNS), ki je v svoji bazi podatkov letos zabeležilo že 344 primerov.

Ruska generalna prokuratura je sporočila, da je tri poljske nevladne organizacije – Casimir Pulaski Foundation, Fundacja Wolnosc i Demokracja in Fundacja im. Stefana Batorego – označila za nezaželene. Po navedbah prokurature te organizacije delujejo pod pokroviteljstvom poljskih oblasti, Sveta Evrope in struktur Nata ter izvajajo njihovo protirusko politiko.

Svet Evrope je obsodil Italijo zaradi prevelikega števila začasnih zaposlitev učiteljev s posebnimi potrebami, kar po njihovem mnenju krši pravice te kategorije delavcev in vpliva na izobraževanje učencev s posebnimi potrebami. Opozorilo je posledica pritožbe, ki jo je leta 2021 vložilo sindikalno združenje Anief.

Albanski premier Edi Rama je v svojem podcastu "Flasim" obsodil pripor nekdanjih voditeljev UÇK v Haagu kot neutemeljeno in krivično dejanje. Rama je poudaril, da je bil Hashim Thaçi prijet brez sojenja in obtožnice, ter da proces proti nekdanjim voditeljem UÇK izvira iz farse, ki se je začela v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope in se nadaljevala na Specialnem sodišču v Haagu.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je obvestila voditelje EU, da je podpis trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in državami Mercosur preložen na januar. Odločitev je bila sprejeta po protestih evropskih kmetov v Bruslju.

V Haagu je bila na diplomatski konferenci Sveta Evrope in Nizozemske ustanovljena mednarodna komisija za odškodninske zahtevke za Ukrajino. Konvencijo o ustanovitvi komisije, ki bo vzpostavila mednarodni mehanizem za povračilo škode zaradi ruske agresije, je podpisalo 34 držav, vključno s Slovenijo, in Evropska komisija. Namen komisije je zagotoviti, da bo Ukrajina prejela odškodnino za večstomilijardno škodo in domnevne vojne zločine.

V Haagu je 35 držav podpisalo sporazum o ustanovitvi mednarodne komisije za obravnavo odškodninskih zahtevkov, ki so nastali zaradi vojne v Ukrajini. Komisija, ki bo delovala pod okriljem Sveta Evrope in imela sedež v Haagu, bo obravnavala individualne odškodninske zahtevke, katerih je trenutno že več kot 86.000.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da bi lahko bili mirovni predlogi, usklajeni z ameriškimi uradniki, v nekaj dneh predstavljeni Rusiji. ZDA so sporočile, da so pogovori z Ukrajino v Berlinu razrešili 90 % težkih vprašanj. Francija je ponovila zahtevo po "robustnih varnostnih jamstvih" za Kijev, preden se bo obravnavalo ozemeljsko vprašanje.

Ciper bo med svojim predsedovanjem Svetu Evrope leta 2026 prednostno obravnaval prošnjo Moldavije za vstop v Evropsko unijo. Predsednik Nikos Christodoulides je dejal, da bo Ciper, ki bo predsedovanje prevzel 1. januarja, odločno podprl Moldavijo pri njenih prizadevanjih za pridružitev EU.

V Strasbourgu je potekala neformalna ministrska konferenca Sveta Evrope, kjer so članice razpravljale o migracijah in Evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP). Razprava je bila sprožena zaradi pomislekov nekaterih držav, kot sta Velika Britanija in Danska, da EKČP ovira učinkovit boj proti nezakonitim migracijam. Nekatere članice si prizadevajo za spremembe konvencije, da bi izboljšale vračanje zavrnjenih prosilcev za azil.

Ministrica za pravosodje Anna Sporrer nasprotuje vzpostavitvi centrov EU za vračanje migrantov v afriških državah. Pogojuje jih s članstvom v Svetu Evrope, medtem ko evropski komisar za migracije Magnus Brunner meni drugače. Sporrerjeva želi zagotoviti spoštovanje človekovih pravic pri vračanju migrantov. Evropska poslanka FPÖ Stegerjeva kritizira načrte EU kot nezadostne.

Fondacija Center za demokratijo je ocenila, da mora Srbija izvesti reforme države in družbe, da bi se približala standardom demokracije, človekovih pravic in vladavine prava, ki jih uživajo državljani razvitih držav Evrope in sveta. Poudarili so, da v pristopu k Evropski uniji vidijo še večje jamstvo za zaščito človekovih pravic v Srbiji.

Strokovni odbor Sveta Evrope je ocenil, da Srbija kljub določenemu napredku še ni v celoti izvedla večine priporočil za nujne ukrepe, ki so ji bili posredovani pred dvema letoma in se nanašajo na uporabo regionalnih in manjšinskih jezikov.

Slovaška si je zagotovila dvoletno podaljšanje ugovora o uvozu ruskega plina. Madžarska pa je napovedala tožbo proti sporazumu Evropske unije o postopni ukinitvi uvoza ruskega plina.

Vlada Črne gore je začela intenzivne medresorske priprave na predsedovanje Berlinskemu procesu leta 2026, kar bo prvič v zgodovini, da bo Črna gora gostila ta format. Delovna skupina je že obravnavala prednostne tematske oblasti, okvir prihajajočih dogodkov in modele sodelovanja z evropskimi ter regionalnimi partnerji.

Komisija za izbiro kandidata Severne Makedonije za sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu je predlagala tri kandidate za pregled strokovnemu odboru Sveta Evrope. To so odvetnika Jordan Apostolski in Natasha Boškovska ter profesor Sasho Georgievski. Komisija je seznam uradno potrdila s tajnim glasovanjem.

Predsednica Moldavije, Maia Sandu, se je srečala z generalnim sekretarjem Sveta Evrope, Alainom Bersetom, v okviru prevzema predsedovanja Odboru ministrov Sveta Evrope s strani Moldavije. Moldavija bo poudarjala spodbujanje miru, podporo mehanizmom za pravičen mir v Ukrajini in krepitev odpornosti v Evropi.

Ministri za zunanje zadeve Evropske unije so odobrili sankcije proti desetim ruskim državljanom zaradi kršitev človekovih pravic. Med sankcioniranimi so predstavniki ruskega zaporniškega sistema, odgovorni za mučenje in nečloveško ravnanje z ukrajinskimi ujetniki, v nekaterih primerih s smrtnim izidom. Predlog za uvrstitev teh oseb na sankcijski seznam EU je podala Češka.

Slovenija se je skupaj s petimi drugimi članicami Sveta Evrope zavzela za oblikovanje učinkovitejših politik za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in zlorabo. Poudarek je na uporabi natančnih podatkov in analiz za oblikovanje politik, ki temeljijo na dokazih.

Koordinacijski odbor združenj veteranov nekdanje OVK je sporočil, da so bile izvedene vse potrebne priprave za protest v Strasbourgu zaradi sojenja pred Specialnim sodiščem v Haagu proti nekdanjim visokim častnikom nekdanje OVK.

Evropska unija bo v prihodnjem letu povečala sredstva za obrambo in varnost meja, čeprav se bo celotni proračun nekoliko zmanjšal. Pogajalci Evropskega parlamenta in držav članic so se dogovorili, da bo v proračunu za leto 2026 predvidenih približno 190 milijard evrov. Za migracije in upravljanje meja je predvidenih več kot pet milijard evrov, medtem ko se bodo izdatki za varnost in obrambo povečali za 200 milijonov evrov.

Republika Moldavija je 14. novembra v Strasbourgu prevzela predsedovanje Odboru ministrov Sveta Evrope. Na slovesnosti so bili prisotni zunanji minister Mihai Popșoi, generalni sekretar Sveta Evrope Alain Berset in ambasadorji 46 držav članic. Mandat Moldavije bo trajal šest mesecev.

Albanski premier Edi Rama je v intervjuju za Al Jazeero izrazil prepričanje, da Rusija ne bo napadla nobene države članice Nata ali Evropske unije. Poudaril je, da je Nato pripravljen na morebitno rusko agresijo, in pozval Evropsko unijo, naj pripravi mirovni načrt za Ukrajino.

Evropske in mednarodne organizacije za zaščito kulturne dediščine so ponovno pozvale srbske oblasti, naj umaknejo predlagani zakon Lex Specialis, ki se nanaša na modernistični kompleks Generalštaba v Beogradu. Poudarile so pomen ohranjanja te arhitekturne dediščine.

Alain Berset, generalni sekretar Sveta Evrope, je za BBC povedal, da je pripravljen razpravljati o spremembah ali prilagoditvah zakonodaje o človekovih pravicah. Izrazil je odprtost za razpravo o vprašanjih migracij v povezavi s to pogodbo.

Predsednik Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, Teodoros Rusopulos, je med obiskom v Severni Makedoniji pohvalil napredek države na poti v Evropsko unijo. V nagovoru pred poslanci je poudaril, da je evropska enotnost izbira volje in ne geografska danost. Rusopulos je tudi izpostavil, da je Severna Makedonija v 30 letih članstva v Svetu Evrope dokazala moralno zrelost in sposobnost poslušanja in spoštovanja.

Ustavno sodišče je na zahtevo poslancev 51. državnega zbora začelo postopek za presojo ustavnosti sprememb zakona o Državni agenciji za nacionalno varnost (DANS). Spremembe predvidevajo, da bo predsednika agencije izvolil parlament na predlog vlade.

Izvješće Evropske komisije ugotavlja, da je Črna gora najbolj napredovala pri pristopu k Evropski uniji, saj je odprla vsa 33 poglavja. Poročilo pohvalno ocenjuje napredek v pravosodju in zagotavljanje svobode izražanja ter pluralnost medijev. Posebej je izpostavljena ničelna toleranca do nasilja nad novinarji. Evropska komisija vidi širitev kot ključno geopolitično orodje in želi s tem prispevati k stabilnosti Evrope. Crna Gora naj bi ciljala na članstvo v EU do leta 2027.

Latvijski predsednik Edgars Rinkēvičs ni podpisal zakona o izstopu Latvije iz Istanbulske konvencije in ga je vrnil v parlament v ponovno obravnavo.

Latvijski parlament je izglasoval umik iz Istanbulske konvencije, mednarodne pogodbe, katere cilj je preprečevanje nasilja nad ženskami. Odločitev je sprožila proteste in obsodbe zagovornikov človekovih pravic po Evropi. Za umik je glasovalo 56 poslancev, 32 pa jih je bilo proti. Zagovorniki umika trdijo, da pogodba spodbuja 'teorije spolov'.

Komisija Sveta Evrope proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) je v svojem poročilu ugotovila, da je Slovenija v zadnjih šestih letih napredovala na področju boja proti diskriminaciji. Kljub temu poročilo opozarja na finančno podhranjenost ključnih organov, pomanjkljivo zakonodajo glede sovražnega govora in druge izzive, ki še ostajajo.

Evropska komisija proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) je Romuniji priporočila, naj vzpostavi nacionalni sistem za spremljanje rasističnih in anti-LGBT incidentov v šolah. Komisija priporoča tudi zbiranje podatkov o tovrstnih incidentih, razčlenjenih po spolu. Poročilo tudi ugotavlja, da istospolni pari v Romuniji ne uživajo nobene pravne zaščite.

Organizacije, ki izhajajo iz vojne Vojske za osvoboditev Kosova (OVK), so 16. novembra protestirale pred Parlamentarno skupščino Sveta Evrope v Strasbourgu. Protestniki so zahtevali pravičnost za nekdanje voditelje OVK, ki jih že pet let zadržuje sodišče v Haagu. Protesti so sledili vsealbanskemu protestu v Tirani.

CDU je po srečanju vodstva stranke ponovno potrdila, da ne bo sodelovala z AfD, niti v obliki manjšinske vlade. Friedrich Merz je AfD označil za glavnega političnega nasprotnika CDU. Sprejeli so sklep o nesprejemljivosti AfD.

Hamas je obtožil Izrael, da zadržuje direktorja bolnišnice Kamal Adwan v Gazi, dr. Hussama Abu Safijo, ki naj bi ga izraelske sile aretirale decembra 2024. Izraelska vojska je sporočila, da je identificirala posmrtne ostanke dveh talcev, Inbar Hayman in Mohammada al-Atrasha, ki jih je Hamas predal. Raziskava Washington Posta je razkrila pospešeno vojaško sodelovanje med arabskimi državami, kot so Egipt, Savdska Arabija in Katar, ter Izraelom. V Španiji so potekale množične stavke in protesti v podporo Palestini.

Organizacija za človekove pravice Svet Evrope je opozorila britansko notranjo ministrico Shabano Mahmood, da obstaja nevarnost pretiranega policijskega nadzora protestov skupine Palestine Action (PA) v Združenem kraljestvu. Opozorilo se nanaša na možnost, da bi protiteroristična zakonodaja lahko nepotrebno omejevala svobodo mirnega zbiranja. Hkrati so v Škotski policiji (PS) ugotovili, da aktivnosti Palestine Action ne dosegajo ravni, ki bi upravičevala prepoved zaradi terorizma. Informacije so bile pridobljene preko zahteve po Zakonu o dostopu do informacij.

Odbor za preprečevanje mučenja (CPT) Sveta Evrope je v poročilu ostro kritiziral Romunijo zaradi hudih pomanjkljivosti pri obravnavi in pogojih za paciente v psihiatričnih bolnišnicah. Poročilo opozarja na zlorabe, nečloveške razmere, malomarnost in primere smrti, ter poziva romunske oblasti k nujnim ukrepom.

Italijanski viri poročajo, da Ukrajina spodbuja vključevanje ruskega prostovoljnega korpusa, ki ga označujejo kot neonacističnega, v evropske politične platforme. Ameriški predsednik Donald Trump pa naj bi ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu ponudil izstrelke Tomahawk.

Ministrica za javna dela Črne gore, Majda Adžović, je poudarila, da Črna gora s podporo Evropske unije in zavezništvom institucij izbira evropsko pot rasti, zaupanja in razvoja. Napovedala je investicijsko konferenco »Smart Growth, Green Future – Accelerating Investment in Montenegro«, ki bo priložnost za pospešitev naložb in preoblikovanje idej v projekte, ki bodo spremenili Črno goro. Adžovićeva je dejala, da ustvarjajo varno okolje za vsak evro zasebnega kapitala.

Evropski parlament je potrdil prepoved uporabe izrazov, kot so "burger", "klobasa" ali "zrezek", za vegetarijanske izdelke, kar je sprožilo ostre kritike. Predlog je naletel na neodobravanje, saj mnogi menijo, da je nesmiseln in nepotreben. Mnenja ljudi so deljena, pri čemer nekateri menijo, da je zakonodaja nepotrebna.

V Latviji so nevladne organizacije ponovno protestirale pred parlamentom proti predlogu zakona o izstopu države iz Istanbulske konvencije. Protestniki pozivajo poslance, naj ohranijo mednarodne zaveze Latvije na področju človekovih pravic in zavrnejo zakon o izstopu iz konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini.

V Italiji so potekali nadaljnji protesti in stavke v podporo Palestini, ki so povzročili motnje v prometu, šolstvu in zdravstvu. V Rimu se je zbralo 60.000 protestnikov, potekalo pa je več kot 100 demonstracij po vsej državi. Politične polemike so se zaostrile, pri čemer so člani stranke Fratelli d'Italia obtožili levico, da izkorišča proteste za politične namene.

Giuseppe Conte je napadel Meloni, na kar se je odzvala stranka FdI. Maurizio Landini je zaradi dogajanja s flotilo sklical splošno stavko. Opozicijski voditelji so protestirali proti Giorgii Meloni. Benigni (FI) je flotilo označil za sramotno farso, ki za Gazo ni dosegla ničesar. Annalisa Corrado, Arturo Scotto, Benedetta Scuderi in Marco Croatti so se vrnili iz Tel Aviva. V Burkina Faso so po treh letih vladavine hunte politične razprave zamenjali tišina, represija in propaganda.

PAME in številne sindikalne organizacije so obsodile napad izraelskih oboroženih sil na flotiljo "Global Sumud Flotilla" in pozvale k zboru pred izraelskim veleposlaništvom 10. oktobra. Hristos Kacotis (KKE) je poudaril, da ljudje zahtevajo izstop Grčije iz vojne in preusmeritev sredstev v zdravstvo in izobraževanje namesto za Natove klavnice. Razprava v parlamentu o nabavi četrte fregate "Belharra" je ponovno razkrila usklajenost meščanskih strank z Natovimi načrti.

Na zasedanju Parlamentarne skupščine Sveta Evrope so člani razpravljali o politični situaciji v Srbiji. Poudarili so pomembnost dialoga in spoštovanja pravic, ob tem pa obsodili nasilje in blokade. Člani srbske delegacije iz vladajoče koalicije so izpostavili, da organiziranje nasilnih protestov ni dovoljeno nikjer na svetu.

V Prištini so protestniki zahtevali izpustitev Arbnora Spahijua, nekdanjega kosovskega policista, ki je v Srbiji v priporu zaradi suma težkega umora. Hkrati bo Parlamentarna skupščina Sveta Evrope razpravljala o politični krizi v Srbiji in o študentskih protestih.

Ambasador Evropske unije v Srbiji, Andreas fon Bekerat, je ponovil, da so vrata za članstvo Srbije v EU široko odprta. V izjavi za Radio-televizijo Srbije (RTS) je poudaril, da je odločitev o prihodnosti Srbije v rokah njenih državljanov, ter da je EU še vedno močno predana evropski poti Srbije.

Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal zakon, ki umika Rusijo iz Evropske konvencije o preprečevanju mučenja. Ta konvencija je bila ustanovljena s strani Sveta Evrope, iz katerega je bila Rusija izključena marca 2022 po začetku njene ofenzive v Ukrajini.